Omemba: Blaž Lukan

»Vrt je tudi simbol duše. Predstava Hortus Conclusus se bo potopila v imaginarne prostore, kjer poezija prijateljuje s filozofijo.«

»Če danes samo pomislim, da smo včasih v sezonah pripravili po dvanajst premier in več, komaj morem verjeti, kaj vse sem tudi sam doživljal kot igralec ter kolegi in kolegice igralke in igralci ob meni in pred mano. Kako smo zvadili in igrali vedno nova besedila, kako smo si jih zapomnili, včasih porabili za študij le izjemno kratkih od 18 do 25 dni. Kako smo gostovali v vsaki malo večji 'luknji' po stokrat na sezono, spali včasih dobesedno na slamnjačah, a vztrajali in vztrajali in se imeli v bistvu lepo. Morda celo lepše, kot se imajo igralci in ljudje vsevprek danes, ko se vsakomur nekam tako hudo mudi.«

»Zanimale so me predstave, ki poskušajo artikulirati tudi svet zunaj teksta oziroma uprizoritve ali gledališča kot takega, in predstave, ki za to artikulacijo iščejo – in v veliki meri tudi najdejo – nova izrazna sredstva, tako parcialne znake kot celovit uprizoritveni sistem.«

»Zanimale so me predstave, ki poskušajo artikulirati tudi svet zunaj besedila oziroma uprizoritve ali gledališča kot takega, in predstave, ki za to artikulacijo iščejo – in v večini tudi najdejo – nova izrazna sredstva, tako parcialne znake kot celovit uprizoritveni sistem.«

»Merili konteksta in prevpraševanja odrskega izraza Lukan po lastnih besedah pri ogledu predstav ni sledil vnaprejšnjemu konceptu, saj se je ta namreč izoblikoval sproti, bolj kot intuitivno vodilo za orientacijo po ogledanem kakor pa čvrst sistem; če sem popolnoma natančen, so ta koncept pravzaprav spodbudile ravno uprizoritve, v katerih je bil najbolj izražen. Če ga poskušam čim bolj jedrnato opisati, sem v širši izbor za tekmovalni program uvrščal uprizoritve, ki so kar najbolj upoštevale dve merili: merilo konteksta in merilo prevpraševanja odrskega izraza.«

»Trenutno stanje slovenskega gledališča ocenjujem kot solidno, brez velikih odstopanj navzgor ali navzdol, z nekaj izrazitimi presežki, ki so, tako upam, zbrani v predlogu tekmovalnega programa.«

»Igralski razpon Branka Šturbeja je širok, zajema vloge tako v klasičnem kot sodobnem repertoarju, enako suveren je v drami in komediji, v vsako vlogo, se zdi, vstopa z enako 'naivnostjo' in neposrednostjo, z domala otroškim čudenjem, počasi, a zanesljivo pa skozi njen razvoj – ob nesporni 'tehnični' virtuoznosti – pridobiva presunljivo miselno in emotivno globino. Njegova igra vselej prihaja, kot je bilo nekoč zapisano, 'iz resničnega epicentra gledališča'.«

»Zanima me ne toliko konkretna vloga kot delo z ljudmi, ki nosijo v sebi strast do teatra, strast do ustvarjanja.«

»Je nekaj posebnega, gre za krono, največje priznanje za igralske in gledališke dosežke.«

»Nenehno ustvarjanje, ki te povleče, je kot neke vrste droga. Potem so tu ljudje v teatru, ves čas si v stiku z literaturo, z zanimivimi ljudmi. Mislim, da je to glavni razlog. In ta neposreden stik z gledalci.«

»Mislim, da se nahajamo v trenutku, ko ne vemo, ali bo zmagala iracionalnost ali zdrava pamet. To je zgodba o izginotju demokracije. O poskusu nekega vladarja, da bi uredil državo, da bi poiskal razloge razpadanja in gnilobe. Ki slavno propade. Za dolgo dolgo časa. Bitka med racionalnim in iracionalnim principom.«

»Morda je največji uspeh uprizoritve prav to delikatno ravnotežje med osebno tragedijo nekega vladarja in natančnim prikazom družbenega in političnega mehanizma, ki se kljub vsem dobrim namenom neizogibno vsiljuje.«

»Zelo prepričljivo nakazati vzdušje kataklizmičnega časa, v katerega je postavljena zgodba.«

»Scenografija Branka Hojnika zelo dobro pričara vzdušje obupanih ljudi v brezizhodnosti sveta, ki se je še včeraj zdel popoln.«

»Njihov pogovor se kmalu spreobrne v še kako pomenljivo spraševanje o prihodnosti.«

»Zanimale so me predstave, ki poskušajo artikulirati tudi svet zunaj teksta oziroma uprizoritve ali gledališča kot takega, in predstave, ki za to artikulacijo iščejo – in v veliki meri tudi najdejo – nova izrazna sredstva, tako parcialne znake kot celovit uprizoritveni sistem.«

»To ne pomeni, da je idealno, zagotovo pa je produktivno.«

»V tem pogledu se mi je izkazalo kot najbolj intrigantno, povedano z nekoliko pretiravanja, gledališče z izvršno močjo.«

»Ker so nekatere letošnje tekmovalne uprizoritve daljše ali izvedbeno zahtevnejše, je pred nami kar zahtevna naloga, ki vključuje tudi iskanje in opremljanje zunanjih lokacij in usklajevanje festivalskega urnika.«

»Kako lahko tako droben in vsakdanji predmet, kot je vžigalica, ključno spremeni gledalčev pogled in vanj vnese usodni nemir.«

»Volčje tuljenje vsakdanja pesem.«

»Diagnostira skozi zelo natančne in kratke, odrezave misli verzov niza dejstva.«

»Samo ti si prazen. Prazen sebe.«

»Tako je samosvoj in živ, rahločuten in zabaven, inovativen in poglobljen, močan in nežen, da verjetno ni človeka v Sloveniji, ki se ga njegova dela ne bi dotaknila. Rad ima slovenski jezik, rad se z njim igra in ga ohranja živega.«

»Razmišlja, o čem bi lahko še kaj napisal, in ko se mu za nekaj zazdi, da bi bilo vredno tega in da bi zmogel, potem se tega loti.«

»Spomenik, je družina pesmi, v katerih je ujeto leto nekih življenj.«

»Je celovito zasnovana, umetniško dovršena in jo je - kot vse dobre slikanice - vedno znova mogoče brati tudi le skozi ilustracije.«

»Drama je, kot poudarja, posebej način literarne pisave in celo 'poetične intervencije', ki, kot je zapisal v uvodu, za 'svoje udejanjanje niti ne potrebuje uprizoritve'.«

»V tem času je dramatika doživela velik razvoj, predvsem je iz nemškega teatrološkega prostora prišla in se ukoreninila ideja o 'postdramski' pisavi.«

»Ljudje se selijo zaradi delovnih obveznosti, študija, želje po boljšem življenju ali pa bežijo pred vojnami, nasiljem, lakoto in okoljskimi spremembami. Sodobne migracije imajo številne obraze, navsezadnje so migranti tudi vrhunski športniki Goran Dragić, Luka Dončić in Jan Oblak.«